pred enim tednom sem dobila kobilo .. nisem je kupila,ampak jo jaham in skrbim zanjo,ker njeni lastniki nimajo časa zanjo. Kobila ima astmo - treba je močit seno,da ni prahu, nastilj obvezno slama, dajanje sirupa, pa seveda vse kar spada zraven - jahanje, lonžiranje, treningi skakanja, tereni, pa seveda čiščenje.
vsak dan sem hodila k njej,jo božala,se pogovarjala z njo, skrbela za to,da je čimmanj kašljala, jo čistila, vse ... na terenu sva bili, lonžirala sem jo,jahala, celo odličen trening skakanja je bil za nama.
ko že mislim, da boljše ne bi moglo bit - udarec. kobila me dobesedno tako podjebava v glavo, da se niti zajahat ne pusti. 10 minut se mučim z njo,jo božam prigovarjam ,.. nič. ona vztraja - jst korak proti njej, ona korak proč od mene. in tako jovo na novo 10 vminut. jst popizdim,in odpeljem iz maneže. razsedlam, in jo v joku (ne žalosti,ampak čistega besa) spakiram kjer je bla do zdaj - v box.
prav,če ji no do moje družbe, če je preveč pametna zame, pa naj bo kjer je bla zdej par mesecev - sama v boxu. če je njej ok, je tudi meni. še manj dela bom imela.
zakaj sem tako hitro obupala? ne vem,enostavno me je tako razpizdila in spravila na take obrate,da bi jo najraje s kolom pretepla. mogoče sva imeli obe slab dan. mogoče. lahko bo drugič bolje, ali pa enostavno ne bom nikoli ugotovila,ker se ne bom več ukvarjala z njo. vsak neumen konj me pa ne bo imel za norca. bo predvsem ona na slabšem, ne jst.
sploh ne morem opisat,kako me je razjezila. če je ne bi takrat odpeljala iz maneže in razsedlala, bi jo po moje z extra debelim kolom nalomila,res. pa nikoli nisem udarila nobene živali.mogoče so na dan prišla kakšna stara čustva, ki so samo čakala,da explodirajo.
v glavnem, še noben konj me ni tako razočaral kot ravno ta kobila - Chanel n.5. čisto mogoče je,da me noben več ne bo razočaral, ker se enostavno ne bom več z njimi ukvarjala. vse bolj se poigravam s to mislijo.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar