Otroci - narkomani

Otroci s postaje Zoo

včeraj sem gledala Trenja, na pop tv, z Urošem Slakom. O mladih, ki so praktično še otroci, in se pri 12-ih letih že drogirajo .... ne morem verjet,kam je prišel ta svet. Ko sem bila jst ¨mlada¨, tega ni bilo .. vsaj pri tej starosti ne. Ne vem,ali je za to krivo mišljenje modernega sveta, starši, slaba družba, .... v glavnem .. katastrofa! in v takšen svet naj ljudje pošiljajo otroke?! se ne čudim,da pari nočejo imet otrok, res ne. jst se že zdaj bojim za svoje,res.

pri 12letih, smo se otroci moje generacije brezskrbno igrali, plezali po drevesih, se družili s sosedovimi otroci ,... skratka uživali otroštvo. kaj se dogaja zdaj? otroci,seveda tisti,ki imajo srečo da niso že zasvojeni s heroinom!!!! , cele dneve preživijo pred televizijo in računalnikom. prava muka jim je,če jih starši prosijo,naj nesejo smeti - ker je seveda treba ustat izpred računalnika. vedno večji odstotek otrok te starosti pa pohajkuje po mestu,tudi v zelo poznih večernih urah,brez nadzora staršev. saj ni čudno, saj nimajo drugega dela. pol pa zaidejo v salbo družbo starejših, še izkušenih fantov in deklet,ki jih postopoma uvajajo v njihov ¨kul¨ stil življenja. na koncu kako končajo? z iglo v roki,pripravljeni okrast lastne starše,za en odmerek heroina.

za to so pa po moje v veliki meri krivi starši in njihova vzgoja. zakaj se pa jst ne drogiram? sem se ob enem času ravno tako družila z ljudmi,ki so se občasno tudi drogirali. ampak se mi je ob moji vzgoji zdelo resnično zamalo,da bi zapravljala denar, čas in predvsem zdravje za take pizdarije. zakaj sem ob ponujeni travi in marsičemu drugemu,lahko rekla: ne hvala, se mi zdi bolano! ?? res pa,da je potrebna tudi določena mera samozavesti, trme in trdne volje,ampak saj imamo vsak svojo pamet,ne? torej, še vedno stvar vzgoje. samozavest in lastno voljo do odločanja,pametnega odločanja,nam vcepijo prvi starši,šele nato jo sami razvijamo.

pa da pridem do komentarjev, ki so me najbolj spravili na obrate! narkomanov dajat zastonj sterilne igle, metadon,navsezadnje jim gradijo tudi t.i. ¨varne sobe ¨ za uživanje drog?! halo! nqajbolje da jim 2x na dan še podarijo dozo heroina in jim jo medicinske sestre vbrizgajo,da bo ja strokovno! jst bi jih zaprla v kakšno komuno,psihiatrično bolnišnico,da tam preživijo abstinenčno krizo. pa nobenega morfija in podobnih jajc za lajšanje bolečin. nobedn jih ni prisilil v narkomanijo. naj trpijo,bojo vsaj vedeli,zakaj! če ostanejo čisti,naj jim zrihtajo kakšno službo,naj jim pomagajo,jasno. če pa spet zabredejo,tudi prav. ampak nobenih denarnih podpor,varnih sob,metadona,čistih igel!

en narkoman je za tv izjavu,da je ves bolan in gnil od hepatitisa,in ne more delat,zato naj mu dajo penzijo?! ja valda. a so država in davkoplačevalci krivi,da se je okužil? mislimn,da ne.seveda,najprej zabrede,potem naj bi davkoplačevalci, od katerih velika večina trdo dela in gara za vsakdanji kruh in da sploh preživijo,plačevali njemu penzijo,ki je celo življenje zapravil za droge in vse s tem povezano? mislim,to je že smešno!

I hate my life - moje trenutno mišljenje

razočaranje - ves trud je bil zaman

pred enim tednom sem dobila kobilo .. nisem je kupila,ampak jo jaham in skrbim zanjo,ker njeni lastniki nimajo časa zanjo. Kobila ima astmo - treba je močit seno,da ni prahu, nastilj obvezno slama, dajanje sirupa, pa seveda vse kar spada zraven - jahanje, lonžiranje, treningi skakanja, tereni, pa seveda čiščenje.

vsak dan sem hodila k njej,jo božala,se pogovarjala z njo, skrbela za to,da je čimmanj kašljala, jo čistila, vse ... na terenu sva bili, lonžirala sem jo,jahala, celo odličen trening skakanja je bil za nama.

ko že mislim, da boljše ne bi moglo bit - udarec. kobila me dobesedno tako podjebava v glavo, da se niti zajahat ne pusti. 10 minut se mučim z njo,jo božam prigovarjam ,.. nič. ona vztraja - jst korak proti njej, ona korak proč od mene. in tako jovo na novo 10 vminut. jst popizdim,in odpeljem iz maneže. razsedlam, in jo v joku (ne žalosti,ampak čistega besa) spakiram kjer je bla do zdaj - v box.

prav,če ji no do moje družbe, če je preveč pametna zame, pa naj bo kjer je bla zdej par mesecev - sama v boxu. če je njej ok, je tudi meni. še manj dela bom imela.

zakaj sem tako hitro obupala? ne vem,enostavno me je tako razpizdila in spravila na take obrate,da bi jo najraje s kolom pretepla. mogoče sva imeli obe slab dan. mogoče. lahko bo drugič bolje, ali pa enostavno ne bom nikoli ugotovila,ker se ne bom več ukvarjala z njo. vsak neumen konj me pa ne bo imel za norca. bo predvsem ona na slabšem, ne jst.

sploh ne morem opisat,kako me je razjezila. če je ne bi takrat odpeljala iz maneže in razsedlala, bi jo po moje z extra debelim kolom nalomila,res. pa nikoli nisem udarila nobene živali.mogoče so na dan prišla kakšna stara čustva, ki so samo čakala,da explodirajo.

v glavnem, še noben konj me ni tako razočaral kot ravno ta kobila - Chanel n.5. čisto mogoče je,da me noben več ne bo razočaral, ker se enostavno ne bom več z njimi ukvarjala. vse bolj se poigravam s to mislijo.

še nekej za Markota - spet, glavni igralec je njegov frizijski žrebec Till

Nekaj za Markota - glavna igralka slike je njegova frizijska kobila Okye V

Black beauty

Moja moja

jst & konji

Popravek :)

Malo vaje .....

Pozor, lačen pes!

moja ljubica .... Mia

Poležena je bila 17.3.2008, v madžarskem mestu Leanivar. Mati Berill Canis Minor Melitta, oče Eco Son Picornell. V leglu jih je bilo 5: 2 samički, in 3 samčki. Ena od samičk,je torej prišla k meni :) V novi dom je prišla 4. junija 2008, stara 2 meseca in pol. Prevzeli smo jo na Slovensko-Madžarski meji, na mejnem prehodu Dolga vas, okoli 10h zjutraj. S fantom Alenom sva se na pot odpravila iz Ljubljane že ob 6h - saj veste,za svaki slučaj :) zame je to bil eden najlepših dni. Na malo sem čakala že od brejosti njene mamice,tako da lahko rečem da sem se dobro načakala. In končno sem jo dočakala: Berill Canis Minor Crystal je njeno ime - moja ljubica. Ta dan je prepotovala ogromno kilometrov,mislim da okoli 1000. Ni bruhala, ni jokala, ni cvilila - če je ne bi imela v naročju, bi pozabila da jo imava v avtu :) Pred prihodom v novi dom je obiskala moje sorodnike na Štajerskem, ter Alenovo družino v Gojačah.

Zdaj je moj mali sonček, ki me vsak dan sproti razveseljuje, tolaži, me spravi iz hiše na zrak tudi ob dneh, ko bi najraje preživela dan v postelji. To je ona, moja ena in edina - Mia ( Mia je njeno ¨domače¨ ime ). Ne pretiravam, če rečem, da je ona moje vse. Pa tudi z Alenom sta taka prijatelja, da se tega sploh ne da opisat - ko ga vidi, se velikokrat polula od veselja :D Mia namreč ;) Je najina zvesta spremljevalka, ki gre povsod z nama - v Ajdovščino na sladoled, na daljše potepanje po okoliških krajih, na Štajersko na obisk k ¨žlahti¨ ,... skratka,le redko ostane doma. In tako je tudi prav. Vsak trenutek,ko je ni ob meni, jo neznosno pogrešam ,in se sprašujem, ali je vse vredu z njo, sli je mogoče lačna, žejna ,...


Mia ni samo lepa, ampak tudi izredno pametna, prebrisanam, igriva, razposajena, ljubeča,.... Učiva se poslušnosti, pa tudi kakšen trikec se najde vmes - za Poli salamico bi namreč naredila vse, kar jaz pridno izkoriščam :) Delava pa s klikerjem, ker se mi zdi ta metoda odlična za učenje tako poslušnosti kot trikcev. Ne razumem ljudi, ki ob taki izjemni metodi, kot je kliker trening, še vedno gonijo svojo,in šolajo na star način - s prisilo, kaznijo. Kakorkoli, moja tega ne bo doživela. Jo imam preveč rada, da bi jo prisilila v nekaj, če pa lahko isti stvar po drugi metodi počne z veseljem. No, ne smem pozabit povedat, da le redko kdaj kaj naredi zastonj - če nimam v roki vsaj igračke ali kakšnega priboljška, le redko naredi, kar ji ukažem. Je tipična ženska, ki sliši, samo ko njej sami paše :) No,sej zdej je vedno bolje, me uboga tudi ko ji nekaj ukažem ¨brez veze¨, ... ne še vsakič, ampak vsak dan bolj.

Dobrodošli!

Najprej vam izrekam dobrodošlico na mojem novem blogu :) torej, DOBRODOŠLI!

V bistvu ne bo nič posebnega. Zgode in prigode mojih živali, novičke s treningov, potepanj, raznih tekem, sejmov, ... Največ bo seveda fotk. Ker letos ponavljam 2.letnik veterine, bom imela več kot dovolj časa, da bom poskrbela za vse update :)

toliko za zdaj. po kosilu pa bolj resno :)